Aloin pa je še vse kaj več kot le odvajalo. Laiki pogosto menijo, da moramo biti pri uživanju aloje previdni, saj je lahko strupena. Vendar je do tega razmišljanja o strupenosti aloje prišlo zaradi nepoznavanja aloina, ki je prisoten samo v alojah. In ne zaradi dejstva, da je aloja res tudi strupena. Do sedaj je bila dokumentirana le ena aloja, za katero bi lahko rekli, da je “strupena”. Le te v naših krajih ni, raste na severnem delu Rusije. Do problema pa lahko pride v našem neznanju uporabe posameznih aloj, saj je lahko prevelika količina aloina za naše telo nevarna.
Prevelika količina zaužitega aloina, daljši čas, odvaja vodo iz našega telesa in pripelje do dehidracije. Če z uživanjem ne prenehamo in kar nadaljujemo, lahko v skrajnih primerih takšno početje pripelje tudi do smrti. In tukaj verjetno tiči razlog za razmišljanje o “strupeni” aloji.
No pa naj se najprej vrnem k aloinu. Aloin je molekula, ki najbolje predstavlja to skupino spojin. Se pa aloin med posameznimi alojami malce razlikuje. Recimo aloe vera vsebuje barbaloin ipd. Lastnosti med aloini so tako malce razlikujejo, vendar s terapevtskega vidika aloin deluje antibiotično, odvajalno in razstrupljevalno. S prostim očesom razlike med vrstami aloina ne opazimo.
Aloin kot takšen je od leta 2001 prepovedan in ga v izdelkih na trgu ni. Pri aloe vera, se gel iz listov pridobiva s hladnim stiskanjem. Pridobljeni gel pa se nato še filtrira, da se odstrani preostanek aloina. Takšen gel potem pride na trg, ki se dodaja številnim izdelkom ali ga uporabljamo kot 100% gel aloe vera.
Pri aloe arborescens je zadeva nekoliko drugačna. Uradnih podatkov o učinkovinah aloina nisem našel, tako da se naslanjamo na znanja iz aloe vera in iz izkušenj uporabnikov. Napitek, ki ga poznamo kot napitek brazilskega patra, se uporablja že preko tisoč let in v tem primeru se za razliko od aloe vera uporablja celoten list aloje arborescens. Težko je trditi, da aloin v tem primeru nima enakih načinov odvajanja kot pri aloe vera, vendar izkušnje uporabnikov tudi pri nas kažejo, da negativnih posledic zaradi uživanja takšnega napitka ni.
Po nekaterih informacijah naj bi bilo to zaradi žganja, ki ga uporabljamo v napitku. Ta naj bi nevtraliziral učinek aloina in ga naredil nenevarnega za naše telo. Zato lahko številni uživamo večje količine takšnega napitka brez kakršnih koli težav. Tistim, ki alojo uživate surovo, v smutijih, kot dodatek sokovom, čaju ali hrani, pa bi spomnil, da z njenim uživanjem ne pretiravate. Tukaj namreč ni žganja in učinek aloina je v celoti prisoten. Seveda vas s tem ne strašim, saj alojo številni uživamo na 101 način. Vendar bodimo previdni in ne pretiravajmo z njo, tudi če nam okus odgovarja in bodimo pozorni na odvajanje, saj v primeru, da bi to trajalo dlje časa, je bolje z uživanjem aloje za nekaj časa prekiniti.
Naj poudarim, da gre v primeru aloje arborescens večinoma za informacije do katerih smo prišli na podlagi večletnih izkušenj uporabnikov in za njih ni znanstvene podlage. Zato previdno pri uporabi le-teh. Avtor namreč ne more in ne bo prevzemal odgovornosti za vaša dejanja.
Vir: Velika knjiga o aloji
2 Responses
Franc
ALOJA ARBORESCEN NITI SLUČAJNO NI STRUPENA. SEM JE ŽE SPIL 2X V PRIPRAVI NAPITKA,Z MEDOM IN ŽGANJA IN ŠE ZMERAJ PIŠEM IN HODIM .TOREJ SEM ŽIV. LEP POZDRAV.
Fruktus
Pozdravljeni g. Franc, ravno o tem govori prispevek.