Toliko aloj arborescens, kot smo jih Slovenci in Slovenke letos postavili na prosto, jih pri nas zagotovo še ni bilo nikoli. Skupaj smo prišli tako do mnogih spoznanj, ki so nam bila prej skrita. Verjamem, da se bomo na ta način še precej naučili. V nadaljevanju tako opisujem težave, ki so jih imeli nekateri med vami, ko so prestavili aloje na prosto ter seveda tudi rešitve, kako se s temi težavami lahko uspešno soočamo.
Ne bom rekel, da se omenjene težave v preteklosti niso pojavljale, vendar nas je bilo lastnikov aloj premalo, da bi zabeležili omenjne težave. No že letošnjo pomlad je bilo drugače in ponovno smo bogatejši za nova znanja, ki jih tudi tokrat delim z vami.
Problem, ki se je pojavil ob prestavitvi aloj na prosto je naslednji. Čeprav smo aloje ven postavili v drugi polovici maja in so bile temperature za aloje že dovolj prijazne, so se pojavile naslednje težave. Listi so postali mehkejši in se pričeli vihati navznoter. Spremenili pa so tudi barvo na nekakšno vijolično. Vse to se je zgodilo v nekaj prvih dneh, ko so bile aloje prestavljene na prosto. Podobno kot v primeru, ko so temperature prenizke, le da tokrat to zagotovo ni bil vzrok. V posameznih primerih so aloje celo umrle, pri večini pa so se popravile a vendar je še danes na rastlinah videti “pečat” omenjenega šoka oziroma težav.
Več lastnikov aloj mi je poročalo o omenjenem pojavu in sem seveda šel v podrobnejšo raziskavo. Priskrbel sem si nekaj takšnih aloj ter lastnike, ki so se s tem srečali podrobno izprašal o podrobnostih.
Na alojah z omenjenimi težavami sem potem tudi testiral različne rešitve, ki vam jih bom predstavil v nadaljevanju. O podobnih izkušnjah pa sem povprašal tudi na vrtnariji.
Danes sem tako poln novega znanja, ki ga delim z vami, da se vam podobne težave ne bodo zgodile pri naslednjem premiku aloj.
Zakaj je prišlo do tega
Ker so aloje zelo občutljive rastline, jih lahko menjava lokacije precej prizadanejo. Tudi če rastlino premaknemo na njej bolj domače okolje. Če smo imeli rastlino v prostoru celo zimo, v maju pa jo veselo prestavimo na sonček, ki naj bi ji sicer ugajal, rastlina lahko doživi velik šok. To se odraža na prej opisan način. Zato moramo biti pri premikanju aloj vedn zelo pazljivi.
Kako se težavam lahko izognemo
V preteklosti smo aloje načeloma prestavljali na prosto že v marcu oz. ko so se temperature nekoliko dvignile. Če je kazalo na nekoliko slabše vreme, smo jih prestavili ponovno nazaj v prostor in jih čez nekaj dni, ko so se temperature spet dvignile, ponovno vrnili na prosto. Na ta način so se rastline postopoma privadile na novo okolje in niso doživele šoka.
Ker pa je lažje počakati na dneve, ko zagotovo vemo, da temperature ne bodo več padle in aloje takrat prestavimo ven (običajno je to druga polovica maja), se to rastlinam zgodi čez noč. Takšen način selitve je za rastline vsekakor lahko velik šok.
Da bi se težavam izognili, poskusimo rastlino na prosto prestavljati postopoma. Najprej jo ven postavimo le za kakšen dan (lahko že v marcu ali aprilu). Seveda jo imejmo zunaj le podnevi, ko so temperature primerne, ponoči pa jo prestavimo nazaj na mesto v prostoru. Tako jo počasi privajajmo na zunanje okolje.
Če se težave kljub temu pojavijo
Če alojo postopoma prestavljamo na prosto, kot sem opisal zgoraj, pa se težave vseeno pojavijo, je potrebno čim prej ukrepati. V nasprotnem primeru rastlina lahko ostane zaznamovana za daljše obdobje.
Ukrepamo z dognojevanjem. Tekoče gnojilo, kakršnega že uporabljamo, dodamo pri vsakem zalivanju. Rastlino tako dodatno okrepimo, da se lažje sooči s šokom.
Še boljše pa je, da kakšen mesec preden začnemo s prestavljanjem rastline na prosto, le to dognojujemo ob zalivanju. Tako je rastlina lahko pripravljena na šok, ki jo čaka.
Dodaj odgovor