Čeprav se mi zdi, da to vemo vsi, se nam kaj lahko zgodi kaj takšnega, kot se je meni že drugič. Vendar ker ne gre le za mojo izkušnjo in ker ste mi o podobnem poročali tudi drugi uporabniki aloje, sem se odločil, da je pravi čas, da to tudi zapišem in mogoče o tem tudi obvestim tiste, ki podobne izkušnje (še) niste imeli.
Dodatna pazljivost ne bo odveč
Napitek iz aloje uživam preventivno že kar nekaj let. V tem obdobju se me je le enkrat resneje lotila viroza. V tem trenutku, ko tole pišem, se mi je na precej podoben način to zgodilo drugič. Zakaj vam to govorim?
V obeh primerih sem nekako po daljšem obdobju brez bolezni in večjih težav prišel v neko stanje, da mi nič ne more do živega. Ker se v tem obdobju znajdeš v številnih situacijah, kjer so okoli tebe bolni ljudje, tebe pa se kar nič in nič ne prime. Počasi ti zraste samozavest in začneš verjeti, da je imunski sistem očitno res tako močan, da ti nič ne more do živega. Vendar se potem začnejo dogajati malenkosti, ki so ključne in na kar bi želel opozoriti s tem sporočilom.
V takšnem stanju začnemo delati napake. Čeprav je zunaj nad ničlo le kakšna stopinja, greš ven v kratkih rokavih. Enkrat, dvakrat… potem se pa kar navadiš in tako hodiš ven, ker vidiš, da ti nič ni. Pa ne le to. Namesto čevljev imaš na nogah samo natikače. Pri delu zunaj/not se še malo prepotiš, majice si niti ne preoblečeš takoj in raje še malo posediš zunaj. Povsem prepričan si, da si neuničljiv, ker se ti kljub vsemu, nič ne pozna na zdravju.
V naslednjih dnevih tako narediš nekaj dnevno prekinitev med kozarcema aloje in takrat te zadene. Vse našteto pride kar naenkrat za teboj. Grlo, nos, oči, ušesa, vročina… Šele ko takole ležiš v postelji, se potem zamisliš nad preteklimi dogodki in vidiš, kako prekleto sam si kriv, da si zdaj tukaj.
V takšnem primeru se ponovno spomniš, da aloja ni čudežna in če sami ne bomo poskrbeli zase, nam tudi aloja na neki točki ne bo več v pomoč.
Pri meni je od prejšnje takšne izkušnje do danes, minilo nekaj let. S takšno izkušnjo sem mislil, da sem se nekaj naučil. Vendar čas je šel mimo in sem ponovil isto napako. Se bom tokrat naučil iz nje kaj več?
To sem zapisal tudi za tiste, ki takšne napake (še) niste storili. Zamislite se nad mojo in poskrbite, da se podobno ne zgodi tudi vam. Mogoče boste imeli zaradi uživanja aloje res polno energije, elana in boste v stanju, da se vam ne more zgoditi nič. Ampak pri tem se spomnite na mojo izkušnjo, se ustavite in poglejte, da tudi sami slučajno ne počnete česa podobnega. Če da, prekinite s tem. Obujte si dodatne nogavice, preoblecite majico ali oblecite dodaten pulover.
Vsekakor pa ne pričakujte čudežev. Aloja je le rastlina, ki nam je lahko v veliko pomoč, ne more pa razmišljati namesto nas.
Naj spomnim na ostale zgodbe in recepte
Na tem mestu vam dodajam tudi povezavi do številnih zgodb uporabnikov aloje arborescens. Ter tudi do receptov, ki vam bodo mogoče v teh dnevih viroz dali kakšno idejo, kako se z njimi spoprijeti.
Če niste bolni tako kot jaz, izkoristite dneve sončnega vremena. Tudi sam pridem na sonce takoj, ko premagam vročino.
Osti jarej
Matija Šega
Dodaj odgovor