Pred nekaj minutami sem se vrnil domov in sem si rekel, da tole prigodo moram objaviti na blogu. In sicer me je malo prej ustavil policist, ki je bil prepričan, da sem za volanom vozila na mrtvo pijan. Da boste vedeli, zakaj je tako mislil, je nujno, da prej slišite, kako je sploh prišlo do tega, da sem pristal za volanom in na cesti.
Danes dopoldne nisem imel namena zapuščati stanovanja, zato sem se odločil, da je končno čas, da s pomočjo aloje odpravim prhljaj, ki se mi je v zadnjem času zaradi stresa ponovno pojavil. Pripravil sem preparat, o katerem sem že pisal in katerega recept lahko najdete TUKAJ. Tokrat sem izdelavo preparata malce improviziral, vendar ker to v tem trenutku ni pomembno, bom izpustil podrobnosti in se šele v nadaljevanju ponovno vrnil k preparatu. Kakorkoli, preparat iz aloje sem si natrl v lasišče in ga pustil delovati naslednjih nekaj ur.
Lotil sem se branja knjige, da bi se tako izognil morebitnim opravilom, kjer bi lahko z lasmi “flakal” naokoli. Po slabi uri je moje branje zmotil telefonski klic. Nujno moram na pot, sicer le 5 minut vožnje v eno stran. Še vedno pa sem imel na laseh alojo z žganjem, ki je še nisem smel odstraniti, pa tudi časa nisem imel, da bi to storil. Brez oklevanja sem se tako usedel v avto in odpeljal.
Na poti domov me je skoraj pred domačim pragom presenetil policist in mi nakazal, naj zapeljem k robu vozišča. Seveda sem ustavil, odprl okno in ga prijazno pozdravil. Policist pa mi je resno rekel: “Vozniško in prometno prosim” in še preden sem mu dokumente izročil, je vprašal tudi: “Je bilo danes kaj alkohola?” In takrat me je spreletelo. Na glavi imam preparat iz aloje in žganja! Ves avto ima vonj po šnopsu! Seveda je to moral zavohati tudi policist. Le kaj si je mislil? Lahko si predstavljate, kako sem mu potem hitel razlagati, kaj je na stvari in kaj imam na glavi ter kako je do tega prišlo. No, na srečo je policist pokazal veliko razumevanja in sva se le nasmejala, potem pa me je spustil naprej.
Za nadaljevanje pa si bom izposodil kar verz skupine Zmelkoow: “Zgodba je izmišljena, a to sploh ni važno, le po nauku se vidi kol’ko pesnik velja” Prav ste prebrali, zgodba je izmišljena in upam, da mi ne zamerite. Z njo sem želel le pritegniti vašo pozornost, ker vem, da so naslovi ala “Z alojo proti prhljaju” manj učinkoviti.
Želim vam torej predstaviti preparat, ki si ga lahko izdelate sami doma in je zelo učinkovit proti prhljaju. Res pa je, da morate paziti, da se vam ne bo zgodilo kaj podobnega, kot sem zapisal v zgodbi na začetku. Preparat morate imeti na laseh nekaj ur. V tem času pa se lahko zgodi marsikaj… tudi policist vas lahko ustavi.
To omenjam zato, ker se domače žganje resnično močno vonja in ljudje v vaši okolici, ki ne vejo kaj imate na glavi, si lahko mislijo marsikaj, ko vas zagotovo zavohajo že na metre daleč. Zato je najbolje, da ste teh nekaj ur kar za domačimi stenami.
Kot sem omenil že na začetku, se bom k preparatu še vrnil. Omeniti želim nekaj, do česar sem prišel s testiranjem v teh dneh. Za pripravo preparata proti prhljaju potrebujemo alojin sok, žganje in ricinusovo olje. Ker sem že omenil, da sem tokrat improviziral, bom tudi povedal, kaj sem mislil s tem. Zmanjkalo mi je namreč ricinusovega olja, tako da sem za mešanico preparata uporabil le žganje in alojo.
Moja ugotovitev je naslednja. Olje je uporabljeno zgolj zato, da se preparat lažje maže po lasišču. Brez olja je namreč zmes precej tekoča in vam hitreje steče po obrazu navzdol. Učinek pa je tudi brez olja enak, torej prhljaj je odpravljen. Če torej odlašate s pripravo preparata, ker vam še ni uspelo kupiti ricinusovega olja, prenehajte. Vzemite si 3 ure časa zdaj in si izdelajte pripravek ter se znebite prhljaja.
Če se bo prhljaj zaradi stresa ali katerih drugih okoliščin čez čas ponovno pojavil, postopek le ponovite. Zadeva bi morala delovati. Pri meni deluje vedno.
Dodaj odgovor