O tem receptu sem pred časom že pisal. Takrat sem tudi izrazil dvom o verodostojnosti recepta. Ne le, da je o njem znanega zelo malo, tudi o ruskem profesorju dr. Slavinskem in njegovemu obstoju na spletu do tega trenutka nisem našel še nič informacij. Kljub malo znanim informacijam se občasno name obrnejo ljudje, ki me sprašujejo o receptu in izdelavi napitka na ta način.
Vsake toliko časa se tako malce bolj poglobim v raziskavo omenjenega recepta in tako počasi zbiram informacije ter iščem izvor te zgodbe in samega recepta. Do danes sem naletel, na kar nekaj različic tako imenovanega “ruskega recepta po dr. Slavinskem”. Ena različica, za katero mi je nekaj ljudi iz naših krajev poročalo, da so jo uporabljali ter da jim je pomagala, sem tudi objavil tukaj. Ostale različice, na katere sem naletel do zdaj, so precej podobne omenjeni verziji.
Recepti se običajno razlikujejo v količinah uporabljenih sestavin, postopku uživanja in hranjenja pripravka, redko vendar tudi v posameznih sestavinah. Včasih namreč naletim na različico, ki ne vsebuje alkohola, ali za izdelavo ne potrebuje satovja. V nekaterih receptih je uporabljena aloe vera, spet v drugih aloe arborescens ipd. Kljub raziskavi in iskanju informacij sem se znašel v slepi ulici. Nekako nisem več verjel, da bi lahko sploh prišel do kakšne sledi, ki bi me lahko popeljala k izvoru recepta, saj je različic in načinov uporabe preveč, da bi jih lahko preveril.
Pred kratkim pa mi je bralka posredovala prepis recepta iz leta 1966 in stvari so se precej spremenile. Ta stari zapis je namreč pokazal, kako se je recept do danes spremenil. Mnogo ključnih sestavin recepta se je namreč čez leta zamenjalo oz. spremenilo.
Seveda gre le za domneve, ki so še v fazi raziskovanja, zato vas prosim, da ne delate prehitrih sklepov in zaključkov. Da bomo prišli do izvirnega recepta, bo verjetno preteklo še kar nekaj časa. Bi pa na tem mestu prosil vse bralce in bralke, ki bi mogoče imeli doma kakšno podobno različico recepta ali kakšne informacije o njem, da mi jih posredujejo. Vsaka informacija je namreč dobrodošla in odpira nove možnosti za raziskavo.
V nadaljevanju objavljam recept, ki mi ga je posredovala bralka. Kot lahko vidite, gre za prepis nekega še starejšega recepta. Bom pa poudaril nekaj ključnih točk, ki vplivajo na samo verodostojnost recepta, ki smo ga do danes poznali kot “ruski recept za napitek iz aloje”.
- Namesto aloe vera ali aloe arborescens je uporabljena agava.
- Profesor dr. Slavinski je v resnici dr. Savicki.
- Velika podobnost recepta s pri nas razširjenimi različicami “ruskega recepta za napitek iz aloje”.
Naštete točke so ključne pri ugotavljanju verodostojnosti recepta. Kot sem pisal že v preteklosti, ni najti konkretnih informacij tako o ruskem receptu, kot tudi ne o dr. Slavinskem. Ta recept, ki ga danes objavljam pa bi znal odpreti novo sled. Vendar kot vidimo, vsebuje nekaj ključnih razlik v primerjavi z recepti, ki jih danes uporabljamo.
Dr. Savicki je na poti do naših krajev postal Slavinski. Je pa ostal direktor onkološkega inštituta v Moskvi. Prav tako se sama osnova recepta ni spremenila veliko. Razen seveda njene glavne sestavine. Agavo sta zamenjali aloji.
Sam osebno do zdaj nisem kaj dosti poznal agave, vendar zdaj ugotavljam, da ima rastlina kar nekaj zdravilnih učinkovin. Prav tako mi je bralka, ki mi je posredovala ta prepis recepta, poročala, da se je njena mama ozdravila s pomočjo točno tega recepta oz. ji je napitek po tem receptu celo rešil življenje.
Na drugi strani mi je v zadnjih letih poročalo tudi nekaj ljudi, da jim je življenje rešil napitek dr. Slavinskega (kjer danes zaključujem, da je dr. Slavinski v bistvu dr. Savicki). Lahko bi rekel, da gre za recept v različnih oblikah, ki pa očitno v sebi skriva nekaj, kar ljudem lahko pomaga.
Za konkretne zaključke je seveda še prezgodaj. Vendar v tej fazi bi jaz zaključil da dejansko gre za eno starejših različic istega recepta. Kot kaže, imajo zdravilne učinkovine vse tri naštete rastline, saj imam poročila ljudi, ki so uporabljali obe različici receptov in mi poročajo o pozitivnih izkušnjah.
Bom začasno zaključil, da gre zgolj za način konzerviranja agave, vere in arborescens, ki jih lahko potem nekaj časa po žlicah uživamo. Očitno je, da ima vsaka od naštetih rastlin nekaj zdravilnih učinkovin, ki pa so danes žal premalo poznane in tudi premalo uporabljane. Verjamem, da se bo v prihodnje spremenilo tudi to oz. bomo to v prihodnje skupaj spremenili mi.
Več o aloji arborescens si preberite v knjigi:
Prva slovenska knjiga o aloe arborescens!
Naslov: Zamolčana skrivnost aloje arborescens
Podnaslov: Za uspešen boj z rakom
Avtor: Matija Šega
Format: 16,5 x 16,5 cm
Strani: 120
Vezava: Mehka, broširana
Prodanih že okoli 2.500 izvodov!
Cena: 20 EUR + strošek poštnine
Kupim knjigo ZAMOLČANA SKRIVNOST ALOJE ARBORESCENS!
Dodaj odgovor